Morda se nam zdi samoumevno, da je v Sloveniji za prehrano otrok v vzgojno-izobraževalnih ustanovah sistemsko poskrbljeno. A to v številnih državah – bližnjih in bolj oddaljenih – ni običajna praksa.
Pri nas imajo vsi otroci, vključeni v vrtce in šole, ne glede na njihov socialno-ekonomski status, dostop do uravnotežene in kakovostne prehrane, ki mora, skladno z Zakonom o šolski prehrani [1], podpirati njihovo rast in razvoj.
Sistem šolske prehrane ima zato pomembno javnozdravstveno vlogo. Ne zagotavlja le rednih obrokov, temveč otrokom omogoča stik z raznoliko, uravnoteženo prehrano in pomembno prispeva k oblikovanju prehranskih navad, ki lahko vplivajo na zdravje tudi v odrasli dobi.
Prispevki o šolski prehrani pogosto sprožijo močna čustva.
Skrb staršev za dobrobit otrok je povsem razumljiva, vendar se ob takšnih objavah prepogosto ustavimo pri eni fotografiji ali enem obroku, iztrganem iz širšega sistema organizirane šolske prehrane.
Takšen poenostavljen pogled ima pogosto bolj negativen kot konstruktiven ton in pri tem spregleda ljudi, ki za prehrano otrok vsakodnevno skrbijo: kuharje in njihove pomočnike, organizatorje šolske prehrane, pedagoške delavce ter vodstva zavodov, ki v okviru danih pogojev zagotavljajo uravnoteženo in kakovostno prehrano za otroke.
SISTEM ŠOLSKE PREHRANE V SLOVENIJI
Kako ocenjujemo kakovost šolske prehrane? Pri strokovnem vrednotenju prehrane nikoli ne presojamo posameznega obroka, niti ne celodnevnega jedilnika. Fotografija enega sendviča ali krožnika nam zato ne more dati realne slike. To dobimo šele z analizo tedenske, še bolje pa mesečne ponudbe, ki pokaže ali prehrana ustreza prehranskim potrebam otrok, ter prispeva k razvoju zdravih prehranskih navad.
Ko stopimo na tehtnico, običajno vidimo le eno številko, telesno maso. Ta pa o sestavi telesa pove presenetljivo malo. Bioelektrična impedančna analiza telesne sestave je v strokovnem okolju široko uporabljena metoda za spremljanje sprememb v telesu, v zadnjih letih pa se v poenostavljeni obliki vse pogosteje uporablja tudi izven strokovnega okolja.
Preberite več: Bioelektrična impedančna analiza telesne sestave (BIA)
Ostanki hrane – priložnost za izboljšave
Pri vsakodnevni pripravi obrokov pogosto skuhamo več hrane, kot jo bomo pojedli. V tistem trenutku se redko ukvarjamo z vprašanjem, kaj bo z ostanki, saj smo prepričani, da jih bomo brez težav pojedli naslednji dan. Ko ta »jutri« res pride, navdušenje običajno zbledi. Posode z ostanki ostanejo v hladilniku, nove obroke pa pripravljamo naprej. Ostanki se zato pogosto ne porabijo in končajo kot odpadna hrana.
V Sloveniji povprečen prebivalec na leto zavrže približno 79 kilogramov hrane, od tega po ocenah Statističnega urada Slovenije približno 36 % ali okoli 28 kg predstavlja še užitno hrano, ki je končala v smeteh, čeprav bi jo bilo mogoče porabiti.
Razsežnost problema izgube in zavržene hrane ter njeni okoljski, družbeni in ekonomski učinki so dobro dokumentirani v mednarodnih poročilih in na kratko predstavljeni v današnjem članku.
Celoten članek si lahko preberete na priloženi povezavi
Ostanki hrane – priložnost za izboljšaveŽelite ostati na tekočem?
Ostanite z nami v stiku ter prejemajte strokovne nasvete o prehrani, obvestila o novih programih in aktualne termine webinarjev.
👉 Prijava na novice
VITAMIN D - povzetek smernic za zadostno preskrbljenost
V začetku decembra je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) objavil prve nacionalne smernice za zadostno preskrbljenost vseh skupin prebivalcev z vitaminom D. Ključno sporočilo smernic je jasno: pomanjkanje vitamina D je pri nas zelo razširjeno in zahteva sistematičen, a razumen javnozdravstveni pristop.
Celoten članek si lahko preberete na spodnji povezavi.
VITAMIN D - povzetek smernic za zadostno preskrbljenost
SKUPINE ŽIVIL - Praktičen vodič za uravnotežen krožnik
Na prehrano lahko gledamo zelo podrobno (kalorije, ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe, prehranska vlaknina, antioksidanti, vitamini in minerali) ali pa bolj praktično – preko skupin živil. V praksi se večina ljudi ne sprašuje, koliko gramov ogljikovih hidratov je na krožniku, ampak kaj sploh dati nanj in v kakšnem razmerju.
V nadaljevanju so predstavljene glavne skupine živil in njihova vloga na krožniku kot praktičen okvir, ki nam pomaga sestaviti uravnotežen obrok.
Večina sodobnih prehranskih smernic (WHO, nacionalne FBDG) priporoča raznoliko prehrano, bogato z zelenjavo, sadjem, polnozrnatimi žiti, stročnicami, oreščki in zmerno količino živil živalskega izvora, ob čim manj dodanega sladkorja, soli, nasičenih maščob in ultra-predelanih izdelkov ...
Celoten članek je na voljo v prilogi.
SKUPINE ŽIVIL - Praktičen vodič za uravnotežen krožnik
24 prazničnih idej za uravnotežen odnos do hrane
=> Poglej današnji nasvet
December je čas topline, druženja in dobrot, ki nas pogosto prehitro premamijo. V prazničnem vzdušju se hitro zgodi, da jemo več, kot smo načrtovali, ali pa posežemo po hrani samo zato, ker je vse okoli nas tako privlačno praznično.
Da bi v tem obdobju ostali v prehranskem ravnovesju, sem pripravila 24 kratkih, uporabnih idej, ki vas skozi december vodijo z majhnimi, izvedljivimi koraki. Čakajo vas preprosti predlogi, ki jih lahko vključite v svoj dan, brez občutka, da morate karkoli omejevati ali spreminjati svoje praznične načrte.
🔗
✨ Glavno sporočilo koledarja: prazniki so lahko okusni, sproščeni in hkrati prijazni do vašega telesa.
Vabim vas, da vsak dan odkrijete novo idejo in najdete navdih za uravnoteženo prehranjevanje v najbolj prazničnem času leta.